Neplodnost hashimoto

Hashimoto in neplodnost

Ženskam, ki nimajo teh težav, je težko opisati to tegobo tako, da bi vedele kaj me, ki se že več let borimo z neplodnostjo, prestajamo. Ne vem sicer kako je pri ostalih, vendar jaz imam vsaj 1x na mesec čustveni zlom. “S čim sem si to zaslužila?” Od nekdaj sem verjela, da se vse zgodi z razlogom – do sedaj se mi vse v življenju je, vsak pomemben življenjski dogodek ima svoj pomen in razlog kaj, kako, zakaj. Kakšen neki razlog mora tičati za tem? Komaj čakam, da ga odkrijem. Ne vem, če me kdaj v prihodnosti čaka otročiček, moj ali pa posvojen, vendar če ga dobim, upam da se mi bo takrat vse pojasnilo, za kaj sem morala toliko časa čakati na ta dogodek.

Iz meseca v mesec je težje, pa čeprav si govorim, da se s tem ne bom več obremenjevala. Res sem verjela, da bo prvi IVF postopek (zunajtelesna oploditev) uspešen. Tudi počutje je bilo 10 stopničk višje takoj po ET (prenos zarodkov v maternico). Cel teden sem se dejansko počutila noseča, sem bila vesela, se pogovarjala z zarodkom. No, naslednji teden pa je šlo počutje počasi navzdol, nosečniški simptomi, kot so boleče prsi, so izgnili. Sumila sem najslabše, a sem šla vseeno 4 dni pred določenim datumom delati urinski test. Pustimo to, da sem celo premoženje že zapravila za te teste nosečnosti, odkar se s partnerjem trudiva. Pa kupujem najcenejše teste. Razočaranje je vsakič znova tu. Večina žensk da morda kakšne 3 neuspešne teste za seboj preden dobi tisti zlati dve črtici, ki kar naenkrat razsvetlita svet. Ne, jaz si sedaj sploh ne morem predstavljati, da bi videla 2 črtici. Zelo, zelo bi me šokiralo, saj sem po kakšnih 50 testih že čisto navajena na eno grdo črtico. Tisto zlobno črtico, ki vedno vzbudi neko jezo v meni, na cel svet, na višje sile, na vse.

Potem pa za povrhu prejemam sestrine posnetke mojega nečaka, ki je sedaj star malo čez 2 leti, kako se razvija, kakšne vragolije počne… Naj omenim, da sem pred kratkim prejela novico, da pričakuje punčko. Saj nisem vedela, ali naj bom vesela ali naj se jokam. Zelo mešani občutki. Ko si ženska tako zelo želi otroka več kot 2 leti, pa je nepojasnjeno neplodna, so kar naenkrat vse nosečnice kot neki “zlobneži”, ki imajo to, kar ti ne moreš imeti. Sicer sem po srcu dobra dušica, vsem želim pomagati in želim, da so srečni. Ampak ko pa pride do takih zadev, kot je gledanje cele družine, ki okrog tebe zanosi, rodi, pestuje, medtem ko imaš ti terapije z injekcijami vsako jutro in nenehne obiske pri ginekologu… takrat se pa pojavi ta naša človeška “foušarija”. Zelo grda zadeva. Ampak si priznam sama pri sebi, večkrat sem gledala kakšne družinice, ki svoje otroke zanemarjajo, jih ne znajo vzgajati in jim ne posvečajo pozornosti – in sem celo parkrat partnerju pripomnila: “Glej, zakaj imajo pa oni lahko otroka? In še en na poti? Po kateri logiki je njim otrok usojen, meni pa ne?”. S takimi izbruhi se me, neplodne ženske, bojujemo dnevno, morda tedensko ali mesečno, če imamo dosti dela in se zaposlimo 🙂

Dobro, pojasnila sem, da je čustveno to zame zelo naporno, čeprav na zunaj znam to uspešno skrivati. Vsaj dokler ne pride do tistega zloma, ko tečejo krokodilje solze v potokih. Ampak dam vse iz sebe in grem dalje. Nimam kaj drugega. Kje pa pride v ta prispevek Hashimoto?

No, ta bolezen je zelo zahrbtna. Glavni razlog pri veliko žensk s Hashimotom so protitelesa (anti Tg, anti TPO). Ta postavijo diagnozo avtoimunske bolezni, saj napadajo tvoje lastno tkivo. Najprej se zarotijo proti ščitnici – posledično pride do hipotiroze oz. premajhnega delovanja ščitnice. Jaz si kot protitelesa predstavljam neke zlobne okrogle možiclje iz tistih risank o človeškem telesu 🙂 ki počasi, a vztrajno obirajo mojo ščitnico. In več jo pojedo, manj je ščitnica sposobna pravilno delovati. Tako se tudi doza zdravil (Euthyrox) sčasoma veča. To pomeni, da ti ščitnica počasi propada in čedalje več hormonov moraš jemati.

Ni pa to vse, saj tem zlobnim možicljem ni dovolj samo meso ščitnice. Neee, včasih malce zatavajo in napadajo tvoj zarodek v maternici, ko se želi vgnezditi. In mislim, da pri meni kar uživajo v tem, saj nimam drugih razlogov, da ne bi bila sposobna zanositi. Oba s partnerjem imava v redu izvide, najini zarodki so se pri IVF postopku zelo lepo delili, vsi so bili zelo lepi. Sem mislila, da imam morda res policistične jajčnike (ker so mi diagnosticirali sum na to), vendar potem bi verjetno IVF postopek v prvo uspel. In ne, da se začnem slabo počutiti na polovici čakanja po ET, ravno takrat, ko naj bi se zarodek vgnezdil. Ni nujno, da je krivec Hashimoto, kot mi vsi zdravniki in ginekologi pravijo – možnost pa je kar velika. Sploh, ker sem pred diagnozo Hashimota “ponesreči” zanosila med jemanjem kontracepcijskih tabletk, ko sem jih en dan pozabila vzeti. Premlada sem bila in nisem imela načrta za prihodnosti, zato sva se s partnerjem (10 let v zvezi) odločila za splav. 2 leti za tem pa sem se začela slabo počutiti in pri tirologu smo nato kmalu ugotovili, kje je problem.

Zasledila sem neke raziskave na internetu, da obstajajo možnosti, da imajo otroci prirojene napake, če ima mama v sebi ščitnična protitelesa. Tako da tudi če mi slučajno uspe zanositi s postopki zunajtelesne oploditve, še vedno obstaja možnost, da otrok ne bo popolnoma zdrav. Nikoli ne zmagamo. Šele takrat, ko donosiš popolnoma zdravega otroka, takrat si zmagala in takrat si kraljica celega sveta! Iskreno upam, da vse, ki to berete, dobite željo izpolnjeno, da vam uspe premagati Hashimoto oz. zmanjšati te zlobneže po imenu “Protitelesa” do te mere, da uspešno zanosite in donosite. Vabljene v Facebook skupino, kjer bodo potekale debate o vsem možnem v zvezi s to boleznijo in da si preberete osnovne korake, kako se da s prehrano premagati bolezen.